Cerkev Sv. Urha

Home / Cerkev Sv. Urha

ZGODOVINA CERKVE

Popotnik ali romar, ki hodiš po naši lepi deželi, posejani s cerkvicami na vzpetinah ali
ravninah, ustavi se kdaj tudi v vasici Zavratec. Tudi mi imamo nekaj znamenitosti, najlepša pa
je naša, več kot 400-letna cerkvica.

Cerkev sv. Urha v Zavratcu stoji na hribčku nad vasjo, na nadmorski višini 724 m.
Pod njo in za njo so v skoraj strnjenem vencu posejane hiše, do nje se iz štirih strani vijejo
poti. Ona pa se kot kraljica v belem ozira po julijskih in kamniških Alpah ter sprejema božje
ljudstvo pod svoj krov.
O zgodovini cerkve je ohranjenih malo podatkov. Po ljudskem izročilu je na tem mestu
prvotno stala kapela. Gradnja cerkve je mešanica slogov, v glavnem gre za barok. Nad
vhodom v cerkev je v kamen vklesana letnica 1647. Takrat naj bi bil zgrajen spodnji del
zvonika, verjetno je bila prenovljena tudi cerkev. Ta je obstajala že prej. Leta 1630 so na god
sv. Marka obhajali obletnico posvetitve cerkve. Sto let prej (okrog 1529) so tu praznovali tri
cerkvena proščenja (žegnanja): na god sv. Marka, 25. aprila, na god sv. Urha, 4. julija in na
praznik Povišanja Svetega križa, 14. septembra. Cerkev je bila podružnica žirovske fare, vas
pod županstvo Hlevnega vrha, vse pa je spadalo pod škofjeloško gospostvo.
Cerkev je imela prvotno raven strop, v začetku 18. stoletja je bila obokana. Na oboku pred
prezbiterijem je zgoraj letnica 1713.

Avtor slik: Robert Rijavec

Iz tega časa so tudi freske, ki sta jih slučajno odkrila leta 1976 pri beljenju cerkve pleskarja
Ivan in Alojz Kogovšek. Njima in takratnemu župniku Bogdanu Bercetu gre zasluga, da so
freske oživele. Starost fresk, ki naj bi bile iz začetka 18. stoletja, je ugotovil slovenski
umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, še preden sta pleskarja odkrila na oboku letnico Kdo je avtor poslikav, ni znano.

Vseh fresk je deset:

v prezbiteriju na stropu je Marija Vnebovzeta;
na levi steni ob glavnem oltarju je sv. Marko, evangelist, zraven sv. Vid, mučenec;
na desni steni ob glavnem oltarju je sv. Klemen Rimski, papež, zraven sv. Andrej,
apostol, mučenec;
na stropu v glavni ladji je sv. Urh, škof – farni zavetnik;
nad levim stranskim oltarjem je sv. Martin, škof;
nad levim oknom pri stranskem oltarju je sv. Janez, apostol, evangelist;
nad desnim stranskim oltarjem je sv. Luka, evangelist. (Do sedaj se je razlagalo, da je
to sv. Jakob Starejši, vendar nima nikakršnega simbola, ki bi to potrjeval. Ob
natančnejšem opažanju sem zagledala dva simbola, ki označujeta, da je to sv. Luka.
Ob desni nogi mu sloni bik – daritvena žival v stari zavezi – v desni roki ima knjigo, v
levi roki pa drži zdravniško torbo, ker je bil sv. Luka po poklicu zdravnik);
nad desnim oknom pri stranskem oltarju je sv. Izidor Madridski, kmet.

Avtor slik: Robert Rijavec

Novi, leseni glavni oltar so postavili v letu 1857. Izdelali so ga v podobarski delavnici Jurija
Tavčarja, v Idriji, kar dokazuje zapisana letnica in začetnici izdelovalca na hrbtni strani oltarja:
J. T. 1857.
Oltar ima v glavnem tronu nad tabernakljem kip farnega zavetnika sv. Urha.
Ob njem sta kipa:
na levi sv. Marko, evangelist,

na desni sv. Klemen Rimski, papež. Oba, kot da sta stopila s stenskih fresk na oltar.
Na zgornjem delu oltarja so manjši kipci:
v sredini je Marija, kraljica sveta,
na levi sv. Lucija,
na desni sv. Barbara,
ob njih je zgoraj in v srednjem delu oltarja osem angelov.
Ob vznožju oltarja pa so reliefi štirih evangelistov:
Matej, Marko, Luka, Janez.
Ti so bili prej okras prižnice, ob postavitvi daritvenega oltarja, obrnjenega proti ljudstvu, pa
jih je Jakob Kogovšek (organist) vdelal v spodnji del glavnega oltarja.

Stranska lesena oltarja imata manjšo vrednost, ker sta kopiji iz drugih cerkva.
Levi oltar ima v tronu Marijo z Jezusom, ob njej sta apostola sv. Peter in sv. Pavel.
Zgoraj v medaljonu je slika sv. Alojzija Gonzage, meniha, na oltarni mizi pa slika sv. Jožefa z
Jezusom.
Desni oltar ima v tronu sv. Antona Puščavnika,
ob njem sta sv. Jakob Starejši, apostol in sv. Florjan, mučenec.
Zgoraj v medaljonu je sv. Frančišek Ksaverij, misijonar, na oltarni mizi pa slika Srca
Jezusovega.

Drugi vatikanski koncil je prinesel v cerkev novost, da so daritvene oltarje obrnili s pogledom
proti ljudstvu. Župnik Anton Lazar je leta 1972 dal obnoviti prezbiterij. Tedaj so odstranili
prižnico in obhajilno mizo. Postavili so nov daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu. Ta je bil
eden prvih v primorski škofiji.
Obnovo prezbiterija sta načrtovala arhitekta Tone Bitenc in Jože Kregar. Izdelal ga je
kamnosek Stane Vodnik iz Ljubljane, zanj pa je uporabil hotaveljski marmor.
Oltar je posvečen Mariji Kraljici sveta. V oltarju so vzidane relikvije sv. Virgila in kosti iz groba
sv. Nazarija, mučenca. Sv. Virgila Slovenci imenujejo apostola Karantanije, saj si je pridobil
velike zasluge, ko je misijonaril po Koroški. Na Vnebohod, 11. maja 1972, je bil oltar
posvečen.

V cerkvi pod korom sta dva lepa kamnita stebra, izklesana v Spodnjem Zavratcu – Šternski
grič. Zanimiv je tudi podstavek krstnega kamna, ki je izdelan s kamna iz naše okolice –
garjevec. (Morda imamo tudi zaradi kamnosekov, ki so tu delovali, v cerkvi zavetnika
kamnosekov, svetega Klemena Rimskega?)
Na koru so orgle od leta 1941. Izdelali so jih v delavnici Valiček v Gorici, Italija. Blagoslovljene
so bile na sv. Vida, 15. junija 1941 in še danes služijo svojemu namenu.

Leta 1747 je bil zvonik dozidan do višine 30 metrov, letnica je vklesana na južni strani zvonika
pod linami. Ura je bila prej pod linami (pod zvonovi). Ob obnovi ostrešja zvonika, leta 1872,
je bila tudi ura prestavljena na sedanje mesto nad linami in nabavljen nov urni mehanizem,
ki še vedno deluje. Kritina na zvoniku so bile tesane hrastove skodle, pribite s kovanimi žeblji
domačih kovačev. Zadnja obnova zvonika, prekritega z bakrom, je bila leta 1996.

ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI O ZAVRAŠKIH ZVONOVIH:

Leta 1670 je cerkev dobila nov zvon, posvečen sv. Marku, 270 kg. Ulil ga je ljubljanski zvonar
Ignacij Remer. Leta 1733 je prispel iz Ljubljanske zvonarne Jožefa Samasse 580 kilogramski
zvon. Leta 1816 izvemo še za tretji, največji, 900 kilogramski zvon, ki so ga odpeljali v Gorico
na prelitje in dobili nov zvon s težo 924 kg. Od kdaj je bil 900 kg zvon v zvoniku, ni znano. Vsi
trije so tu pozvanjali dobrih 100 let, ko so med 1. svetovno vojno, leta 1917, največjega in
srednjega odpeljali v talilnico za potrebe avstrijske vojske.
Najmanjši, Remerjev zvon, je ostal sam še 17 let in tako napolnil 259 let pozvanjanja v cerkvi
sv. Urha v Zavratcu.
Takratni zavraški župnik Ivan Miklavčič si je zelo prizadeval, da bi cerkev spet dobila več
zvonov. Leta 1929 so kupili tri nove iz italijanskega Trenta. Organist Jakob Kogovšek (1904 –
1990) je menil, da je bila njihova uglasitev v durovem kvintakordu e1 – gis1 – h1.
Mali Remerjev zvon se je moral umakniti, ker ga z njegovo uglasitvijo ni bilo mogoče vključiti
v novo zvočno trojico. V svoj zvonik ga je sprejela cerkev sv. Lucije v Vitovljah, kjer še vedno
pozvanja.
Novi zvonovi, blagoslovljeni, 27. 10. 1929, v Zavratcu, so bili: zvon Kristusa Kralja, 1090 kg,
zvon sv. Družine in sv. Urha, 633 kg, zvon sv. Florjana in sv. Antona, 432 kg. Vsem trem je bilo
dano zvoniti le 13 let, ko so med 2. svetovno vojno, avgusta 1942, Italijani odpeljali srednji in
mali zvon za potrebe vojskovanja.
Polnih 27 let je v zvoniku sameval največji zvon Kristusa Kralja. V času župnika Antona Lazarja
pa sta se nabavila še dva zvonova, ki sta bila blagoslovljena 28. septembra 1969. Zvon sv.
Jožefa delavca, 550 kg in zvon sv. Florjana, 403 kg, ulita v livarni Feralit v Žalcu. Tako je
sedanja uglasitev treh zvonov na tonih: e1 – g1 – a1. Ti zvonijo, ob večjih slovesnostih pa
pritrkovalci na njih »penkajo« že preko 50 let.
Cerkveno občestvo sv. Urha je imelo svojo župnijo 230 let: od 1788 do 2018. Pred tem je bila
to podružnica žirovske fare, zdaj pa je podružnica godoviške fare.

Viri:

Ivan Kobal: Poskus kronike župnije sv. Urha v Zavratcu
Petra Leben Seljak, Alojz Demšar: Knjiga hiš na Žirovskem
Vojteh Ribnikar: Logaško okrajno glavarstvo (Zavrac, spisal župnik Jakob Ferjančič)
Vera Schauber, Michael Schindler: Svetniki in godovni zavetniki
Alojz Demšar: Zvonovi na Žirovskem

CERKVE IN KAPELE